Udeleženci duhovnih vaj v Kančevcih so zapisali odmeve/pričevanja za našo spletno stran.
Naj bo tudi to zahvala za Njegove darove v teh dnevih. Naslednje leto bo datum teh duhovnih vaj od nedelje, 26. do petka, 31. oktobra 2014.
———————————-
———————————-
Osebno spremljane duhovne vaje v Frančiškovem duhu ni nekaj, kar ne poznam ali bi bilo moje prvo izkustvo. Vsako leto želim prehoditi to pot, da ob besedi, v neposrednem soočenju z Gospodom ob pomoči spremljevalca prečiščujem svojo pot in z obnovljenim žarom hodim v Gospodovi luči.
———————————-
V srcu in v mojem življenju je čedalje bolj postajalo vse kaotično. Iščem službo, nekaj delam, skrbim za to in ono in tako sem se čutila že čisto nezmožno, da bi še vedela kje in kako mora kaj stati.
V meni je bila želja po duhovnih vajah v tišini, a okoliščine tega niso dopuščale. Dobila sem delo, ni še bilo plače, čisto osnovnih potreb ni bilo. A Bog me je tako močno nagovoril naj grem v tihoto srca. Uredil je proste dni, denar in prepustila sem se odpreti osebno spremljanim duhovnim vajam v Frančiškovem duhu. Nisem poznala in ne vedela kam se podajam, a Duh me je vodil in mi pravil naj zaupam in bom odprta za vse. Za vse. Kdo bi si mislil, kaj lahko na tem mestu Bog želi. Že prvi dan me je “ujel v past”. Spremljevalec je odkril mojo samskost in da mi je to v tem trenutku življenja težko sprejeti. Vsak dan znova sem skupaj najprej v molitvi in nato v pogovoru s spremljevalcem odkrivala svoj odnos do nasprotnega spola. Ob tem mi je bila v veliko pomoč mati Marija, spoznavala sem njeno življenje in hkrati je Bog ob tem odpiral in začel zdraviti odnos z mojo lastno materjo. Danes sprejemam mati Marijo tudi kot svojo mati, saj sem jo do sedaj v življenju odrivala in ji ne dala prostora v svojem življenju.
Domov odhajam v veselju do življenja. Jezus je tudi besedo življenje v meni spremenil. Iz sanjarjenja, fantaziranja mi je pokazal kako naj življenje jemljem skupaj z njim in s konkretnimi dejanji. Odhajam na pot, kjer me čaka veliko novega, tega se veselim in hkrati v veselju in upanju pričakujem tudi prve sadove duhovnih vaj, ki se bodo pokazali v mojem življenju.
———————————-
Vesela sem, da sem se spet odločila za duhovne vaje. Vsake toliko potrebujem oddih od vsakdana, da izklopim telefon in s tem zunanji svet, vklopim pa svoj notranji svet. Tudi na teh duhovnih vajah me je presenetilo koliko stvari je čakalo, da privre na dan.
Na duhovne vaje sem prišla prisluhnit Bogu v mojem srcu kljub temu, da sva vsak dan skupaj, pogosto pozabim Nanj in nase. Veliko časa na duhovnih vajah je minilo v tišini. Moje misli so usmerjale zgodbe iz življenja sv. Frančiška in svetopisemski odlomki.
V poglabljanje so mi vdirale misli iz vsakdana, a mi je tišina pomagala, da sem ostala pri Božjih besedah. Bile so mi blizu. Imela sem občutek kot bi govorile o mojem življenju. Pozabila sem na prostor in čas. Počutila sem se varno in da nisem sama. Kot da berem, govorim in me nekdo posluša istočasno.
Moje misli so se zlivale v odgovore na vprašanja, ki me spremljajo od otroštva. Ves čas so mi po licih tekle solze, imela sem občutek, da mi izpirajo srce in dušo. Ponoči so me spremljale sanje o vodi, ki me je zelo pomirila.
S. Polonca je bila oseba, na katero sem lahko vse to naslovila. Srečali sva se enkrat na dan. Njeno spremljanje na moji poti, mi je bilo v veliko oporo. Saj nekomu moraš povedati. Vedno znova me je usmerjala k Njemu in odkrivala Njegovo prisotnost.
Zjutraj in zvečer smo peli hvalnice in večernice Bogu in zvečer obhajali mašo. Bolj sem postala pozorna na drobne stvari, lepoto stvarstva in čutila ljudi okrog sebe, čeprav smo bili v tišini. Božja prisotnost in moja pozornost na to sta name naredili globok vtis. Ostal bo z mano tudi na poti domov, mi pomagal ohranjati mir in povezanost z Njim v mojem vsakdanu.
Oglasil se je v meni nepričakovano, ko nisem bila pozorna. Močna reka čustev je preplavila vso mojo dušo in izkoreninjala bolečine. Čutila sem, kako jih odnaša in da jih ne bo več nazaj.
Pesnik Feri Lainšček pravi: “Ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.” Hvaležna sem Bogu, da me vodi skozi življenje, le z Njegovo milostjo in zaupanjem Vanj sem uspela prepustiti, da me ponese tja, kjer me želi.
———————————-
Že dolgo časa sem si želela iti na duhovne vaje v tišini, vendar nisem našla ne časa, ne primerne prilike. Potem pa je kot strela z jasnega do mene prišla informacija o duhovnih vajah v Kančevcih. Ko sem prvič datum preslišala, sem ga šla iskat na internet. In to ravno na dan, ko so se duhovne vaje začele … čeprav ponavadi potrebujem kar nekaj časa za premislek, tokrat nisem oklevala. Vedela sem, da je to to. V dveh urah sem že sedela na vlaku proti Prekmurju. Verjamem, da je imel On prste vmes, saj se sama tako na hitro ne bi odločila. Gospod me je povabil, da poglobim najin odnos. Pokazal mi je kako šibka je moja vera in kako malo mu zaupam. A preko božje besede mi je dal obilo tolažbe in spodbudnih besed. Gospod me zares vedno znova preseneča, saj me ljubi do konca.