Mi vsi pa smo bratje (prim. Mt 23,8c)
Duhovne vaje pred božičem in to za bogoslovce? Ne, ne bo šlo. Tako so se začele sukati vode mojih misli, ko smo v skupini spremljevalcev dobili vabilo za duhovne vaje. A Božji mlini meljejo po svoje in zmeljejo naša zrna na tu in tam precej nenavadne načine. Vse šumenje teh notranjih tokov in molitev za blagoslov duhovnih vaj se je umirilo, ko smo v soboto, 17. decembra 2016, spremljevalci prispeli v Veržej. Potopili smo se v šestdnevni dnevni mraz in meglo, ki sta pomagala zadržati nas v molitvi in tihoti. Spodbudni nasmehi in toplo zaupanje, ki sem ga čutila pri s. Ivanki, br. Jarotu, Br. Miranu in br. Jožkotu, so mi dali jasno vedeti, da smo v Božjem naročju.
Bogoslovci, ki so nam malo kasneje pomagali zapolniti dom, so bili pravi začetek. Vstopili smo v tihoto, ki sem jo prav zaradi številke “več kot štirideset” udeležencev na čase doživljala kot globoko sveto in hkrati krhko. Osebno spremljanje, skupna molitev, večerne adoracije, opoldanska maša, tu in tam kakšen pogumnež zunaj v megli, naši različni in “nikoli ne veš kaj in kdo bo jutri” nagovori, živahno slavljenje ob kitari – vse to se je prepletalo in dopolnjevalo v čudovito celoto, iz katere je odmevala želja po resničnem življenju v občestvu bratov in sester. Duhovne vaje so bile močno podprte z molitvijo in zgledom sv. Frančiška Asiškega, ki sije v današnji trenutek s svojim življenjem ter nas vztrajno uči, da tekmovalnost, želja po nadvladi, nesprejemanje in druge prepreke ne gradijo bratstva. Rodimo, se živimo, trpimo in končno vstanemo kot ljubljeni Božji otroci.
Med duhovnimi vajami sem opazovala Babičev mlin na Muri. Močna Mura ga vrti in vrti, zrnje se drobi. Prepričana sem, da je bil čas, ki smo ga namenili Bogu v molitvi, malo podoben temu mletju. Pregovor pravi, da Božji mlini meljejo počasi, kar pomeni, da je sčasoma vsakdo kaznovan za svoja slaba dejanja. Že drži, a drži pa tudi dejstvo, da počasno vztrajanje v molitvi in darovanje časa Bogu obrodi dober sad, moko za kruh. Naredi nas drugačne in usmerja naše korake na prave, evangeljske poti.
zapisala in fotografirala s. Polonca
