MOJA SRČNA ŽELJA
V preteklem pastoralnem letu smo imeli nekateri Frančiškovi sestre in bratje priložnost slediti usposabljanju za osebno spremljanje v Frančiškovem duhu. Predvsem smo sami ogromno prejeli, zato bi k temu usposabljanju povabila vsakega brata in sestro.
To ni bila šola. To je bil čas prepoznavanja Gospoda v našem življenju, poglobitve vere in odnosa vanj. In to ne na običajen način, ampak na Frančiškov način. Najbolj dragoceno mi je bilo pri usposabljanju in lahko rečem tudi za ostale udeležence, sestrinsko-bratsko spremljanje drug drugega. To je privilegij nas Frančiškovih: biti sočuten drug z drugim, biti brat, sestra. Biti si tako blizu, kakor nam je blizu naš Gospod Jezus Kristus.
Le na osnovi lastne izkušnje Boga in božjih sledov na svoji poti, lahko šele drugega spremljamo.
Naš program je vodila ekipa bratov in sester usposobljenih za spremljanje v Frančiškovem duhu: s. Ivanka Tadina, s. Polonca Majcenovič, br. Matej Nastran in br. Jožko Smukavec, br. Janez Kurbus … Program je bil namenjen bratom in sestram z večnimi zaobljubami, ne glede na izobrazbo ali službe v skupnosti. S tenkočutnostjo so nas vodili v globine in umetnost duhovnega spremljanja. Odkrivali smo ga prek izkustva svetega Frančiška in izkustva bratov in sester v dolgoletni Frančiškovi tradiciji.
Najpomembnejše za vse pa je bila odkrita in prepoznavna srčna želja. Ali jo vi poznate? To nosi poleg mnogih dobrih želja vsak od nas. To je tisti klic Boga, ki usmerja naše življenje. Težko jo čisto sami prepoznamo. Zato smo na pot za Kristusom poslani kot sestre in bratje. Udeleženci usposabljanja smo zato odkrili, kako pomembno je pri spremljanju poslušanje. Le na podlagi tega lahko vidimo Božja povabila v življenju spremljanca. Kako ga je Gospod vodil in kako usmerja njegov korak v prihodnost. Seveda pa tisti, ki spremlja, pa mora biti tudi sam spremljan. Nujno je, da imamo nekoga s katerimi podelimo svoje duhovno življenje, odnos z Bogom in se pogovorimo o verskih vprašanjih, ki tarejo našega duha. Seveda nam duhovni spremljevalec ne bo nikoli povedal, kaj moramo narediti, nam pa bo kot brat ali sestra pomagal odkrivati Boga, ki je prišel med nas, da bi imeli življenje.
In zakaj si na tej poti odkrivanja zastrtih Božjih klicev ne bi pomagali? Mnogo želja imamo, srčna je le ena. Zato priporočam vsakemu, da ima ob sebi brata ali sestro, s katerimi skupaj odkrivata duhovno pot. Želela pa bi tudi, da bi skupina za usposabljanje imela pogum, da čudovit program še kdaj ponovi! Hvala vam!
s. Romana Kocjančič FMM